30 let izkušenj v podporo digitalizaciji zdravstva – Zreče, 14. – 16. 11. 2018
Uvod
Slovensko društvo za medicinsko informatiko je med 14. in 16. novembrom 2018 v Zrečah organiziralo kongres MI’2018 z mednarodno udeležbo, s katerim je obeležilo jubilej – 30 let delovanja. Na kongresu se je zbralo preko 200 udeležencev iz vrst managementa, zdravstvenih delavcev, raziskovalcev, informatikov osrednjih institucij in izvajalcev zdravstvene dejavnosti ter predstavnikov domače in tuje industrije.
Izveden je bil obsežen tridnevni program, v katerem so bile obravnavane številne aktualne teme digitalnega zdravja. Predstavljene so bile razvojne naloge in dosežki nacionalnih institucij in izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Predstavljeni so bili raziskovalni projekti in najsodobnejše informacijske tehnologije. Slovenski proizvajalci programske opreme so predstavili nove prebojne rešitve. Med vrhunci programa so bila predavanja tujih in domačih vabljenih predavateljev: predsednice EFMI Lacramioare Stoicu Tivadar, profesorja Walterja Sermeusa, profesorja Vladislava Rajkoviča ter tujih in domačih plenarnih predavateljev iz združenj in industrije.
V predavanjih, predstavitvah in diskusijah so bile izpostavljene naslednje razvojne priložnosti, za katere v Slovenskem društvu za medicinsko informatiko smatramo, da jih morajo pristojne institucije čim prej obravnavati, saj je z njihovo uresničitvijo mogoče učinkovito obvladovati poslovna in strokovna tveganja ter doseči obsežne pridobitve v smislu kakovosti in učinkovitosti slovenskega zdravstva.
Nacionalna strategija
Slovenija nima nacionalne strategije digitalnega zdravja. Zadnja strategija je bila pripravljena pred 14 leti.
Apeliramo na Ministrstvo za zdravje, da v sodelovanju z osrednjimi institucijami, zdravstvenimi strokami in informatiki čim pristopi k pripravi nacionalne strategije, v kateri se za naslednje obdobje glede na potrebe in možnosti opredeli nacionalne strateške cilje in aktivnosti za njihovo uresničitev.
Za učinkovito in kakovostno uresničitev zadanih nalog je nujno potrebno vzpostaviti ustrezno organizacijo s sodelovanjem vseh deležnikov ter zagotoviti zadostne kadrovske, finančne in druge potrebne vire.
Viri za digitalizacijo
Delež finančnih sredstev in število kadrov (0,48% vseh zaposlenih) informacijske dejavnosti pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v Sloveniji bistveno zaostajata za povprečjem razvitih držav. Delo informatikov je v zdravstvu slabo vrednoteno.
Brez povečanja finančnih sredstev, števila kadrov, boljšega nagrajevanja dela in okrepitve vloge informatikov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ne bo mogoče uresničiti vse zahtevnejših nalog digitalizacije slovenskega zdravstva.
Apeliramo na ZZZS, lastnike izvajalcev zdravstvene dejavnosti in management izvajalcev, da bistveno povečajo obseg finančnih sredstev za digitalizacijo ter okrepijo in bolje plačajo kadrovske vire za informacijsko dejavnost.
Nacionalne rešitve
Podpiramo aktivnosti NIJZ za nadgradnje, izboljšave in širjenje uporabe rešitev eZdravja. Predlagamo krepitev vloge CRPP in širitev vsebin, ki se jih hrani v CRPP, saj le ta lahko postane ključen vir podatkov za podporo kliničnemu delu.
Pozdravljamo razvojno nalogo ZZZS za uvedbo elektronskega Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, saj rešitev prinaša obsežne pridobitve za paciente, izvajalce zdravstvene dejavnosti, delodajalce, ZZZS in FURS.
Nove prebojne rešitve
Napredne rešitve, kot so spletno naročanje obiskov, elektronski arhiv in vrstomati so proizvod domačega znanja. Omogočajo učinkovito poslovanje izvajalcev in sodobne oblike komunikacije med pacienti in zdravstvenimi delavci.
Izvajalcem zdravstvene dejavnosti priporočamo njihovo vključitev v uporabo, saj bodo z njimi optimizirali poslovne procese, zdravstvenim delavcem omogočili več časa za strokovna opravila ter pacientom olajšali komunikacijo z izvajalci zdravstvene dejavnosti in uveljavili urejen vstop v medicinsko obravnavo.
Varnost podatkov
S povečevanjem količine osebnih podatkov, ki jih hranijo izvajalci zdravstvene dejavnosti in novih groženj, se povečujejo tveganja pri varovanju osebnih podatkov.
Nova zakonodaja (GDPR in prihajajoči ZVOP-2) zahtevajo, da vsaka organizacija še bolj dosledno vzpostavi vse potrebne normativne, organizacijske in tehnične ukrepe za zaščito osebnih podatkov in jih neprekinjeno nadgrajuje.
Izvajalcem zdravstvene dejavnosti priporočamo, da še naprej profesionalno skrbijo za zaščito osebnih podatkov in sproti odpravljajo tveganja.
Povezovanje informacijskih rešitev
Povezovanje osrednjih in specializiranih informacijskih rešitev pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ter povezovanje le teh z nacionalnimi sistemi omogoča optimizacijo postopkov, točne in hitro dostopne podatke na vseh mestih medicinske obravnave pacienta.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti naj izkoristijo priložnosti povezovanja različnih informacijskih rešitev, ki jih omogočajo standardizirani in pripravljeni vmesniki.
Zdravje na daljavo
Z razvojem telekomunikacij, različnih naprav in senzorjev se odpirajo možnosti za uveljavljanje zdravja na daljavo v vse več zdravstvenih dejavnostih (tudi v dermatologiji in zobozdravstvu).
Zdravje na daljavo omogoča hitro komunikacijo med zdravstvenimi delavci ter s pacienti. Omogoča učinkovito obravnavo pacienta, zmanjšuje nepotrebne obravnave, zdravstvenim delavcem omogoča krepitev specialnih znanj.
Prinaša tudi obsežne pridobitve za pacienta (hitrejšo ozdravitev, bolj kakovostno življenje s kronično boleznijo in druge).
Apeliramo na nosilce strok, da zagotovijo strokovno podporo zdravju na daljavo. Apeliramo na Ministrstvo za zdravje, da zagotovi potrebne zakonske podlage. Apeliramo na ZZZS, da za izvajanje zdravja na daljavo zagotovi trdno financiranje.
Umetna inteligenca
Umetna inteligenca bo v prihodnje eno od ključnih orodij/pripomočkov v medicini, ki bo zdravstvenim delavcem pomagala pri strokovnih odločitvah.
Nosilci medicinske stroke in informatiki naj spremljajo dobre prakse njene uporabe v zdravstvu in na prioritetnih področjih odpirajo možnosti za njeno uporabo.
Podatkovna analitika
Dobre prakse kažejo izreden pomen urejenega zbiranja in analizirana podatkov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in na nacionalnem nivoju, s čemer se dosega učinkovito upravljanje in vodenje izvajalcev zdravstvenih dejavnosti ter kakovostno klinično delo.
Priporočamo pospešeno vzpostavitev rešitev za analiziranje podatkov – tako za poslovno, kot strokovno upravljanje.
Slikovna diagnostika
Sodobne rešitve slikovne diagnostike so vse bolj ključno orodje za zagotavljanje kakovostne medicinske obravnave.
Priporočamo njihovo širšo uporabo za zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje bolezni.
Prioritete informatike v zdravstveni negi
Še naprej moramo skrbeti za večjo prepoznavnost informatike v zdravstveni negi z bolj aktivno vlogo članov SIZN. V SIZN bomo vztrajali s prizadevanji za aktivno delo sekcije društva.
Potrebno je krepiti aktivnosti na področju raziskav in razvoja dokumentiranja v ZN in pridobivanju finančnih sredstev za te naloge
Sodelovati je potrebno na področju informacijske varnosti z upoštevanjem smernic iz mednarodne raziskave, ki je bila predstavljena na kongresu.
E-izobraževanje zdravstvenih delavcev in posodobitev izobraževalnih programov
Zdravstveni delavci morajo zaradi novih bolezni, razvoja novih pristopov in zdravstvenih tehnologij vse pogosteje nadgrajevati svoje znanje. E-izobraževanje omogoča učinkovito pridobivanje novih znanj in veščin, ki jih potrebujejo zdravstveni delavci za kakovostno delo.
Priporočamo uporabo sodobnih oblik elektronskega izobraževanja zdravstvenih delavcev – tako v postopku rednega izobraževanja, kot izobraževanja ob delu.
Ker je uporaba digitalnih rešitev v zdravstvu predpogoj za kakovostno in učinkovito delo zdravstvenih delavcev, apeliramo na nosilce izobraževanj zdravstvenih delavcev, da stalno posodabljajo izobraževalne programe in vanje vključujejo znanja s področja digitalnega zdravja. Apeliramo na management izvajalcev zdravstvene dejavnosti, da zagotovijo stalno nadgrajevanje teh znanj zdravstvenih delavcev.
Zreče, 16.11.2018
Predsednik SDMI
Ivan Eržen